Tom Homan, "mejni car": vrnitev Trumpove trde linije do priseljevanja
Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal imenovanje Toma Homana, nekdanjega vršilca dolžnosti direktorja Immigration and Customs Enforcement (ICE), za novega "mejnega carja" svoje administracije. Ta poteza je del Trumpove strategije za krepitev varnosti na mejah in ponovni prevzem nadzora nad migracijskimi tokovi, kar ima za prednostno nalogo svojega drugega mandata.
Tom Homan, veteran Trumpove administracije in zagovornik trde linije do priseljevanja, bo odgovoren ne le za nadzor južne meje z Mehiko, temveč tudi severno mejo ter pomorsko in zračno varnost. V objavi na Truth Social je Trump dejal: »Toma poznam že dolgo in ni nikogar, ki bi bolje spremljal in nadzoroval naše meje. »
Homanova misija bo organizirati deportacijo številnih nezakonitih priseljencev, z izraženo zavezo, da bo "izvedel največjo operacijo deportacije v zgodovini države." V intervjuju je Homan pojasnil, da bo operacija izvedena na "ciljno usmerjen in human" način, pri čemer je poudaril strokovnost agentov ICE za metodično in profesionalno izvajanje teh operacij.
Obljuba stroge migracijske politike
Trump je obljubil, da bo od začetka svojega mandata zavzel odločno stališče proti nezakonitemu priseljevanju. Njegov govor je pogosto izpostavljal migrante kot odgovorne za povečanje varnostnih težav in jih imenoval za "krvoločne zločince" in "elemente, ki zastrupljajo kri naše države". Ti komentarji so sprožili kritike, pri čemer so nekateri opazovalci obsodili stereotipe in negativno posploševanje migrantov. Kljub temu izvoljeni predsednik vztraja pri želji po izvajanju stroge migracijske politike, namenjene zajezitvi prihodov migrantov, ki jih označuje za »invazije«.
Cilj: popoln nadzor nad priseljevanjem
Trumpova strategija prihaja sredi vse večjih skrbi glede južne meje ZDA. Upravljanje te meje je bil velik izziv za zaporedne uprave, ki so se soočale s pritokom migrantov v iskanju boljših življenjskih pogojev. Trump, ki to situacijo vidi kot izziv nacionalne varnosti, namerava uporabiti zakon o tujih sovražnikih iz leta 1798 za ciljanje in deportacijo migrantov iz "sovražnih držav" v pobudi, imenovani "Operacija Aurora".
Ta poteza označuje vrnitev v ospredje strogih ukrepov nadzora meja, ki so značilnost prvega Trumpovega predsedovanja, ki je zaznamovalo znatno povečanje prijetja priseljencev. Pričakuje se, da se bo Homanov program osredotočil na množične deportacije, ki bodo izvedene na bolj "koordiniran" način kot prej, in usmerjene na posameznike, za katere velja, da ogrožajo varnost ali so v dolgotrajnem nezakonitem položaju.
Kljub podpori njegovih privržencev je Trumpova migracijska politika kontroverzna. Poznavalci pravijo, da bi njegova retorika lahko poslabšala humanitarno krizo na mejah in legitimizirala morebitne drakonske ukrepe. Zagovorniki človekovih pravic tudi poudarjajo, da priseljenci pomembno prispevajo k ameriškemu gospodarstvu in imajo nižjo stopnjo kriminala od povprečja.
Kljub temu Homanova vrnitev na čelo mejnih operacij odraža željo po zaostritvi stališča vlade do priseljevanja, kljub številnim izzivom, ki so pred nami. Z imenovanjem Susie Wiles za vodjo kabineta in Elise Stefanik za veleposlanico pri Združenih narodih Trump začenja sestavljati ekipo, za katero upa, da bo lahko obnovila tisto, za kar meni, da je "popolna varnost" na mejah Združenih držav.
Trumpova administracija bo uradno prevzela položaj januarja, vendar so njene prednostne naloge že jasno določene: močan odziv na nezakonito priseljevanje in ambiciozno prestrukturiranje ameriške migracijske politike.
